| 01. |
Kolikšna je maksimalna starost zavarovanca, da se še lahko se vključi v drugi pokojninski steber? |
| |
Starost zavarovanca ni omejena, vključi se lahko zavarovanec oziroma uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. |
| 02. |
Kakšne so posledice ob prekinitvi pogodbe za posameznika? |
| |
Ločimo redno in izredno prenehanje zavarovanja. Redno prenehanje pomeni upokojitev, kjer zavarovanec brez izstopnih stroškov začne dobivati dodatno pokojnino.
Izredno prenehanje ima več vzrokov, pa tudi posledic. V primeru smrti zavarovanca zbrana sredstva dedujejo upravičenci. Pri izrednem prenehanju lahko zavarovanec praviloma izbira med izplačilom odkupne vrednosti, zadržanjem sredstev na osebnem računu in prenosom sredstev na drug pokojninski načrt. V primeru zadržanja sredstev na osebnem računu zavarovanec nima nobenih stroškov, v primeru izplačila odkupne vrednosti pa se zavarovancu obračunajo izstopni stroški (1 % od zbranih sredstev), akontacija dohodnine (25 % od izplačanih sredstev) in v primeru, če je prišlo do izrednega prenehanja pred iztekom 10 let od vstopa v zavarovanje se davek od prometa zavarovalnih poslov (6,5 % od izplačanih sredstev).
V primeru prenosa sredstev na drug pokojninski načrt se zavarovancu obračunajo izstopni stroški (1 % od zbranih sredstev), če izvajalec drugega pokojninskega načrta ni Skupna pokojninska družba. |
| 03. |
Kaj se zgodi z vložkom ob smrti pred pridobitvijo pokojnine - višine izplačila? Se vložek deduje - kdaj, komu? |
| |
V primeru smrti zavarovanca pred pridobitvijo pokojnine zbrana sredstva dedujejo upravičenci. Deduje se ne samo vložek, temveč sredstva zbrana na zavarovančevem osebnem računu. Ta sredstva so sestavljena iz čiste premije, minimalne zajamčene donosnosti in dosežene donosnosti. Pri izplačilu sredstev se obračunajo izstopni stroški (1 % od zbranih sredstev) in davčne obveznosti v skladu z veljavno zakonodajo. |
| 04. |
Kako v primeru, če podjetje propade ali če zamenjam službo? |
| |
Sredstva zbrana na osebnem računu zavarovanca so last zavarovanca. V primeru propada delodajalca to ne vpliva na zbrana sredstva na računu zavarovanca. Zamenjava službe ne vpliva na lastništvo sredstev, vpliva pa na odločitev glede nadaljnje vključitve posameznika v dodatno pokojninsko zavarovanje pri Skupni pokojninski družbi. Po zamenjavi službe lahko zavarovanec:
- nadaljuje z zbiranjem sredstev pri Skupni pokojninski družbi – kolektivno – v kolikor ima novi delodajalec sklenjeno zavarovanje pri Skupni pokojninski družbi,
- nadaljuje z zbiranjem sredstev pri Skupni pokojninski družbi – individualno,
- sredstva prenese na drugega izvajalca,
- sredstva ohrani na računu pri Skupni, sam pa se vključi pri drugem izvajalcu,
- zahteva izplačilo sredstev (po preteku 10-ih let). |
| 05. |
Kako s tistimi, ki imamo že odprte račune pri drugih izvajalcih prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ? Ali imamo lahko več odprtih računov? |
| |
Najprej morate preveriti, če ste res vključeni v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ali pa morda v kakšno drugo obliko (rentno varčevanje, nezgodno zavarovanje, življenjsko zavarovanje…). Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je lahko vsak vključen v en pokojninski načrt po individualni shemi in en pokojninski načrt po kolektivni shemi. Vključitev v Skupno poteka po kolektivni ali individualni shemi. Pri zavarovanju bodite pozorni na davčni vidik. Svetujemo pa vam, da imate vsa zavarovanja pri enem ponudniku, ker lahko tako dosežete najugodnejše pogoje glede vstopnih stroškov. |
| 06. |
Kako je z davčno olajšavo? |
| |
Predmet davčnih olajšav je premija v maksimalni višini 5,844% bruto plače oziroma 2.604,54 EUR letno, priporočena minimalna premija 21,83 EUR mesečno (navedeni zneski se letno spreminjajo). Če premijo plačujeta delodajalec in zaposleni in skupen znesek preseže okvir, ki prinaša davčne olajšave, ima prednost pri uveljavljanju le-teh delodajalec. Posameznik uveljavlja davčno olajšavo le v primeru, da je premijo plačeval iz svoje neto plače. |
| 07. |
Ali je potrebno, da se za svoj prispevek vključim takoj, ali to lahko storim kdaj pozneje? |
| |
Lahko se vključite tudi kasneje, spremembe so praviloma možne 1-krat letno, možen je tudi drugačen dogovor. Spremembe glede višine prispevka dogovarjate z delodajalcem in Skupno pokojninsko družbo. |
| 08. |
Ali lahko vplačevanje kadarkoli prekinem? |
| |
Glede dela, ki ga za vas plačuje delodajalec so pogoji določeni v pogodbi med delodajalcem in vašim sindikatom (Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta). Delodajalec lahko za vas prekine vplačevanje svojega dela premije samo pod določenimi pogoji.
Glede dela, ki ga plačujete sami pa so spremembe praviloma možne 1-krat letno, možen je tudi drugačen dogovor. Spremembe glede višine prispevka dogovarjate z delodajalcem in s Skupno pokojninsko družbo.
Če pa želite izredno prekinitev zavarovanja lahko to zahtevate kadarkoli. Izredna prekinitev se urejuje z delodajalcem (prekinitev plačevanja premije) in Skupno pokojninsko družbo (odločitev glede zbranih sredstev). |
| 09. |
Kaj če pride do predčasne invalidske upokojitve – kdaj pričnem prejemati to pokojnino? |
| |
Zavarovanje pri Skupni pokojninski družbi je zavarovanje dodatne starostne pokojnine. Osnovnemu zavarovanju iz prejšnjega odstavka je priključeno še zavarovanje predčasne dodatne starostne pokojnine. V primeru invalidske upokojitve po »rednem zavarovanju« lahko zavarovanec računa na predčasno dodatno starostno pokojnino. Zanjo lahko nameni do 80% zbranih sredstev na osebnem računu, prejema jo od izpolnjevanja pogojev za predčasno dodatno starostno pokojnino do »redne upokojitve«, ko prične prejemati dodatno starostno pokojnino.
Pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine pridobi zavarovanec, ki ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1, če je bil vključen v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje najmanj 15 let in je dopolnil 53 let starosti.
Zavarovanec pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine, ko so izpolnjeni vsi spodaj navedeni pogoji:
- zavarovanec je dopolnil starost 58 let,
- zavarovanec je uveljavil pravico do pokojnine po predpisih o obveznem zavarovanju,
- zavarovanec je bil vključen v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje najmanj 10 let. |
| 10. |
Kaj se dogaja s sredstvi v času varčevanja? |
| |
V času varčevanja se sredstva zavarovancev usmerjajo v različne naložbe (vrednostne papirje, depozite, nepremičnine). Kam jih pokojninska družba nalaga je zakonsko omejeno. Na ta način je poskrbljeno za maksimalno varnost naložb zavarovancev, saj so naložena sredstva zelo razpršena. Zavarovancem se pripisujejo zajamčeni donosi in dobiček. |
| 11. |
Kakšen donos jamči Skupna pokojninska družba, s katero bomo sklepali pogodbe? |
| |
Zakon predpisuje, da mora upravljavec jamčiti za letno stopnjo donosnosti v velikosti vsaj 40% povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. Skupna pokojninska družba jamči višjo minimalno donosnost in sicer v višini 50% povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. |
| 12. |
Ali je možen pogled v osebni račun v času vplačevanja? |
| |
Skupna pokojninska družba obvešča zavarovance letno o :
- stanju sredstev na njihovih osebnih računih na dan 1.1. in 31.12 v preteklem koledarskem letu,
- višini vplačanih premij v preteklem koledarskem letu, pri čemer bodo posebej navedeni zneski vplačani s strani zavarovanca ter zneski vplačani s strani delodajalca, v kolikor del premije za zavarovanca vplačuje njegov delodajalec
- višini pripisov na podlagi zajamčenega oziroma dejanskega donosa,
- morebitni valorizaciji zavarovalnih vsot in višine premije za posamezno nevarnost in minimalni višini skupne premije za tekoče leto.
V vmesnem času je mogoče pridobiti podatke samo na pismeno zahtevo zavarovanca. |
| 13. |
Kaj je s tistimi, ki imajo še sedem let do upokojitve? |
| |
Glede na krčenje pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja mora vsak posameznik sam poskrbeti za svojo pokojnino. Tudi za tiste, ki imajo manj kot 10 let do upokojitve je priporočljivo varčevanje. V primeru sklenitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, zavarovanec plačuje premijo do upokojitve. Nato polica miruje do izteka 10-ih let od vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Takrat zavarovanec razpolaga z zbranimi sredstvi.
V času od upokojitve do izteka 10-ih let lahko zavarovanec nadaljuje (če želi) z vplačevanjem premije. |
| 14. |
Kaj se zgodi s sredstvi zavarovancev v primeru prenehanja poslovanja pokojninske družbe ? |
| |
Vsa sredstva zavarovancev so last zavarovancev in se vodijo na posebnih računih, ki so ločeni od računov družbe. Pokojninska družba s temi sredstvi le upravlja. V primeru prenehanja poslovanja ali stečaja družbe sredstva zavarovancev niso ogrožena (niso predmet stečajne mase). Upravljanje teh sredstev pa v obeh primerih prevzame drug upravljavec. |