Pogosta vprašanja

Glede na to, da ste vsi zavarovanci vključeni za nedoločen čas - načeloma naj bi varčevali do upokojitve – je smiselno z varčevanjem nadaljevati, saj z nadaljevanjem varčevanja ohranite vse pravice, ki ste jih pridobili ob pristopu.

Zavarovanci Skupne pokojninske družbe ob izpolnitvi pogojev za upokojitev lahko izbirajo med naslednjimi pokojninskimi rentami ali dodatnimi pokojni nami:

• doživljenjska mesečna dodatna starostna pokojnina; zavarovanec pokojninsko rento prejema doživljenjsko, ki se v primeru smrti zavarovanca ne deduje, torej riziko prevzema zavarovanec. 
• doživljenjska mesečna dodatna starostna pokojnina z zajamčenim 10-letnim obdobjem izplačevanja; zavarovanec pokojninsko rento prejema doživljenjsko, pri čemer je renta dedna do 10. leta prejemanja rente.
• doživljenjska pokojninska renta s pospešenim in hkratno zajamčenim 3-letnim obdobjem izplačevanja; prva 3 leta se renta izplačuje mesečno, po izteku tretjega leta se renta izplačuje enkrat letno, doživljenjsko. Renta je dedna do 3. leta izplačevanja.
• doživljenjska pokojninska renta s pospešenim in hkratno zajamčenim 5-letnim obdobjem izplačevanja; prvih 5 let se renta izplačuje mesečno, po izteku petega leta se renta izplačuje enkrat letno, doživljenjsko. Renta je dedna do 5. leta izplačevanja.
• doživljenjska pokojninska renta s pospešenim in hkratno zajamčenim 8-letnim obdobjem izplačevanja; prvih 8 let se renta izplačuje mesečno, po izteku osmega leta se renta izplačuje enkrat letno, doživljenjsko. Renta je dedna do 8. leta izplačevanja.

V kolikor imate v podjetju model financiranja premije, kjer zaposleni za svoj vplačani delež premije uveljavlja davčno olajšavo pri napovedi za odmero dohodnine, pomeni, da gre za NETO način financiranja premije. V tem primeru lahko posameznik sredstva dvigne tudi pred 10imi leti, vendar samo delež, ki ga je vplačeval sam. Preostanek sredstev (delež podjetja) pa po izteku 10ih let od vključitve.

Pri dvigu sredstev nastopijo naslednje posledice:

• pri izplačilu se obračuna akontacija dohodnine v višini 25 %, 6,5 % davek na zavarovalne posle in 1 % izstopni strošek,
• prejeti znesek se obračuna še pri napovedi za odmero dohodnine,
• polica se delno likvidira - nadaljnje vplačevanje sredstev na takšno polico ni mogoče. 

Varčevanje za dodatno starostno pokojnino je namensko varčevanje, pri čemer posameznik z dvigom sredstev, ki se šteje za izredni izstop, izgubi nezanemarljiv delež sredstev, in sicer:

• pri izplačilu se obračuna akontacija dohodnine v višini 25 % in 1 % izstopni strošek, 
• prejeti znesek se obračuna še pri napovedi za odmero dohodnine,
• polica se likvidira - nadaljnje vplačevanje sredstev na takšno polico ni mogoče niti s strani delodajalca niti s strani zaposlenega, 
• v primeru, da bi se posameznik želel ponovno vključiti v kolektivno shemo pri podjetju, je ta odločitev prepuščena delodajalcu - če posameznika želel ponovno vključiti.

Na podlagi testnih izračunov (ocen), ki smo ji opravili pri Skupni, izhaja, da se celotna obdavčitev privarčevanih sredstev giblje med 30 % in 40 %. Tako bi zavarovanci v povprečju prejeli med 60 % in 70 % privarčevanih sredstev (odvisno od dohodninskega razreda, v katerega bi posameznik zapadel).

Iz zgornjega izhaja, da dvig sredstev, kjer gre za izredni izstop, ni smiseln niti smotrn.

V kolikor se posameznik odloči za dvig sredstev, se mu polica (kot že navedeno) likvidira. V primeru ponovne vključitve posameznik pristopi pod pogoji, ki veljajo v času novega pristopa, prav tako pa se mu čas vključenosti šteje ponovno od začetka.

Glede samih postopkov izbora pokojninske rente oziroma odločitve za dvig sredstev vas vabimo, da za informacije pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 80 87 ali pišete na naslov info@skupna.si, kjer vam bomo podali vse želene informacije.

Glede na to, da se pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zmanjšujejo, kar posledično pomeni, da bodo pokojnine bodočih upokojencev v povprečju nižje, je smiselno razmišljati o različnih možnostih varčevanja. Eno izmed privlačnih varčevanj, pri katerih lahko za vplačane premije koristimo davčne olajšave, predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Pristop je enostaven. Posamezniki, ki se želijo vključiti v individualno shemo in za vplačane premije koristiti davčne olajšave, se lahko vključijo na podlagi izpolnjene vloge za pristop in pooblastila banki, kar lahko pridobi na spletni strani Skupne. Celoten napotek kako pristopiti se nahaja tukaj.
V kolikor je posameznik zaposlen pri podjetju, kjer imajo sklenjeno kolektivno shemo, naj za informacijo o pristopu v shemo podjetja povpraša v kadrovski oz. računovodski službi podjetja.
Premije vplačane pri individualnem in kolektivnem varčevanju se seštevajo.

Glede na namen varčevanja je smiselno, da k varčevanju posameznik pristopi čim prej – že ob prvi zaposlitvi, saj bo le tako skozi svoje aktivno obdobje privarčeval zadostno višino sredstev, ki bodo posamezniku omogočila, da ob upokojitvi ohrani primeren življenjski standard, kot ga je imel v aktivni dobi.

Predmet davčnih olajšav je premija v maksimalni višini 5,844 % bruto plače oziroma 2.755,71 evra letno. Skupna priporoča minimalno premijo 26,70 evra mesečno. Navedeni zneski se letno spreminjajo. Če premijo plačujeta delodajalec in zaposleni in skupen znesek preseže okvir, ki prinaša davčne olajšave, ima prednost pri uveljavljanju le-teh delodajalec. Posameznik uveljavlja davčno olajšavo le v primeru, da je premijo plačeval iz svoje neto plače.

Namen tovrstnega varčevanja je varčevanje za pridobitev dodatne starostne rente, ki jo bo posameznik prejemal ob redni, državni pokojnini. V kolikor se tekom aktivnega obdobja pojavijo finančne težave in posameznik ne bi zmogel plačevati premij, lahko poda varčevanje v status mirovanja, pri čemer ohrani vse pravice varčevanja. Kadar koli kasneje lahko z varčevanjem nadaljuje.

Najprej morate preveriti, če ste res vključeni v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ali pa morda v kakšno drugo obliko (rentno varčevanje, nezgodno zavarovanje, življenjsko zavarovanje …). Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je lahko vsak vključen v en pokojninski načrt po individualni shemi in en pokojninski načrt po kolektivni shemi. Vključitev v Skupno poteka po kolektivni ali individualni shemi. Pri zavarovanju bodite pozorni na davčni vidik. Svetujemo pa vam, da imate vsa zavarovanja pri enem ponudniku, ker lahko tako dosežete najugodnejše pogoje glede vstopnih stroškov. Izbira Skupne je modra odločitev.

Lahko se vključite tudi kasneje, spremembe so praviloma možne 1-krat letno, možen je tudi drugačen dogovor. Spremembe glede višine prispevka dogovarjate z delodajalcem in Skupno pokojninsko družbo.

Glede na krčenje pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja mora vsak posameznik sam poskrbeti za svojo pokojnino. Tudi za tiste, ki imajo manj kot 10 let do upokojitve, je priporočljivo varčevanje. V primeru sklenitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zavarovanec plačuje premijo do upokojitve. Nato polica miruje do izteka 10-ih let od vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Takrat zavarovanec razpolaga z zbranimi sredstvi.
V času od upokojitve do izteka 10-ih let lahko zavarovanec nadaljuje (če želi) z vplačevanjem premije

Varčevanje v drugem pokojninskem stebru sodi med eno varnejših oblik varčevanj s striktno predpisano naložbeno politiko predpisano s strani zakonodaje, kjer morajo izvajalci zagotavljati in pripisovati najmanj zajamčen donos. Poslovanje izvajalca je neprestano nadzorovano s strani nadzornikov (AZN - Agencija za zavarovalni nadzor in ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev).
V primeru Skupne pokojninske družbe, d. d., Ljubljana, so pri nadzoru uspešnosti poslovanja aktivni tudi lastniki (največji NLB, Zavarovalnica Triglav, Banka Celje, Gorenjska banka, Iskratel, Aerodrom Ljubljana …). Prav tako so sredstva družbe strogo ločena od sredstev zavarovancev, ki jih pokojninska družba upravlja v skladu z zakonodajo. Sredstva zavarovancev se tako nakazujejo na račun kritnega sklada, ki se nahaja pri skrbniški banki, katere naloga je nadzor transakcij in poslovanja ter skladnosti s predpisano naložbeno politiko, ki jo predpisuje zakonodaja.

V času varčevanja se sredstva zavarovancev usmerjajo v različne naložbe (vrednostne papirje, depozite, nepremičnine). Kam jih pokojninska družba nalaga, je zakonsko omejeno. Na ta način je poskrbljeno za maksimalno varnost naložb zavarovancev, saj so naložena sredstva zelo razpršena. Zavarovancem se pripisujejo zajamčeni donosi in dobiček.

Zakon predpisuje, da mora upravljavec jamčiti za letno stopnjo donosnosti v velikosti vsaj 40 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. Skupna pokojninska družba jamči višjo minimalno donosnost, in sicer v višini 50 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom.

Sredstva, zbrana na osebnem računu zavarovanca, so last zavarovanca. V primeru propada delodajalca to ne vpliva na zbrana sredstva na računu zavarovanca. Zamenjava službe ne vpliva na lastništvo sredstev, vpliva pa na odločitev glede nadaljnje vključitve posameznika v dodatno pokojninsko zavarovanje pri Skupni pokojninski družbi. Po zamenjavi službe lahko zavarovanec:

• nadaljuje z zbiranjem sredstev pri Skupni pokojninski družbi – kolektivno – v kolikor ima novi delodajalec sklenjeno zavarovanje pri Skupni pokojninski družbi,
• nadaljuje z zbiranjem sredstev pri Skupni pokojninski družbi – individualno,
• sredstva prenese na drugega izvajalca,
• sredstva ohrani na računu pri Skupni, sam pa se vključi pri drugem izvajalcu,
• zahteva izplačilo sredstev (po preteku 10-ih let).

Ločimo redno in izredno prenehanje zavarovanja. Redno prenehanje pomeni upokojitev, kjer zavarovanec brez izstopnih stroškov začne dobivati dodatno pokojnino.
Izredno prenehanje ima več vzrokov, pa tudi posledic. V primeru smrti zavarovanca zbrana sredstva dedujejo upravičenci. Pri izrednem prenehanju lahko zavarovanec praviloma izbira med izplačilom odkupne vrednosti, zadržanjem sredstev na osebnem računu in prenosom sredstev na drug pokojninski načrt. V primeru zadržanja sredstev na osebnem računu zavarovanec nima nobenih stroškov, v primeru izplačila odkupne vrednosti pa se zavarovancu obračunajo izstopni stroški (1 % od zbranih sredstev), akontacija dohodnine (25 % od izplačanih sredstev) in v primeru, če je prišlo do izrednega prenehanja pred iztekom 10 let od vstopa v zavarovanje se davek od prometa zavarovalnih poslov (6,5 % od izplačanih sredstev).
V primeru prenosa sredstev na drug pokojninski načrt se zavarovancu obračunajo izstopni stroški (1 % od zbranih sredstev), če izvajalec drugega pokojninskega načrta ni Skupna pokojninska družba.

V primeru smrti zavarovanca pred pridobitvijo pokojnine zbrana sredstva dedujejo upravičenci. Deduje se ne samo vložek, temveč sredstva zbrana na zavarovančevem osebnem računu. Ta sredstva so sestavljena iz čiste premije, minimalne zajamčene donosnosti in dosežene donosnosti. Pri izplačilu sredstev se obračunajo izstopni stroški (1 % od zbranih sredstev) in davčne obveznosti v skladu z veljavno zakonodajo.

Glede dela, ki ga za vas plačuje delodajalec so pogoji določeni v pogodbi med delodajalcem in vašim sindikatom (Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta). Delodajalec lahko za vas prekine vplačevanje svojega dela premije samo pod določenimi pogoji.
Glede dela, ki ga plačujete sami, pa so spremembe praviloma možne 1-krat letno, možen je tudi drugačen dogovor. Spremembe glede višine prispevka dogovarjate z delodajalcem in s Skupno pokojninsko družbo.
Če pa želite izredno prekinitev zavarovanja, lahko to zahtevate kadar koli. Izredna prekinitev se ureja z delodajalcem (prekinitev plačevanja premije) in Skupno pokojninsko družbo (odločitev glede zbranih sredstev).

Zavarovanje pri Skupni pokojninski družbi je zavarovanje dodatne starostne pokojnine. Osnovnemu zavarovanju iz prejšnjega odstavka je priključeno še zavarovanje predčasne dodatne starostne pokojnine. V primeru invalidske upokojitve po rednem zavarovanju lahko zavarovanec računa na predčasno dodatno starostno pokojnino. Zanjo lahko nameni do 80 % zbranih sredstev na osebnem računu, prejema jo od izpolnjevanja pogojev za predčasno dodatno starostno pokojnino do redne upokojitve, ko prične prejemati dodatno starostno pokojnino.
Pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine pridobi zavarovanec, ki ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1, če je bil vključen v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje najmanj 15 let in je dopolnil 53 let starosti.

Zavarovanec pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine, ko so izpolnjeni vsi spodaj navedeni pogoji:

• zavarovanec je dopolnil starost 58 let,
• zavarovanec je uveljavil pravico do pokojnine po predpisih o obveznem zavarovanju,
• zavarovanec je bil vključen v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje najmanj 10 let.

Skupna pokojninska družba obvešča zavarovance letno o:

• stanju sredstev na njihovih osebnih računih na dan 1. 1. in 31. 12 v preteklem koledarskem letu,
• višini vplačanih premij v preteklem koledarskem letu, pri čemer bodo posebej navedeni zneski, plačani s strani zavarovanca, ter zneski, vplačani s strani delodajalca, v kolikor del premije za zavarovanca vplačuje njegov delodajalec,
• višini pripisov na podlagi zajamčenega oziroma dejanskega donosa,
• morebitni valorizaciji zavarovalnih vsot in višine premije za posamezno nevarnost in minimalni višini skupne premije za tekoče leto.

V vmesnem času je mogoče pridobiti podatke samo na pisno zahtevo zavarovanca.

Vsa sredstva zavarovancev so last zavarovancev in se vodijo na posebnih računih, ki so ločeni od računov družbe. Pokojninska družba s temi sredstvi le upravlja. V primeru prenehanja poslovanja ali stečaja družbe sredstva zavarovancev niso ogrožena (niso predmet stečajne mase). Upravljanje teh sredstev pa v obeh primerih prevzame drug upravljavec.