Slovar

Starost zavarovanca ni omejena, vključi se lahko zavarovanec oziroma uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja.

Je državna nadzorna institucija na področju zavarovalništva. Deluje na področju zmanjševanja in odpravljanja nepravilnosti v zavarovanju, varovanja interesov zavarovalcev in omogočanja delovanja zavarovalnega gospodarstva ter pozitivnega vplivanja le-tega na celotno gospodarstvo.

Je neodvisna organizacija, katere naloga je opravljanje nadzora ter izvrševanje drugih nalog in pristojnosti, z namenom ustvariti pogoje za učinkovito delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaupanje vlagateljev vanje.

Je plačana premija zmanjšana za vstopno provizijo izvajalca pokojninskega načrta.

Premije, ki jih posameznik v tekočem letu vplača na osebni pokojninski račun, lahko uveljavlja kot davčno olajšavo pri napovedi za odmero dohodnine. Premije, ki jih pravna oseba v tekočem letu vplača na pokojninski račun svojih zaposlenih, lahko uveljavlja kot davčno olajšavo pri davku od dohodka pravnih oseb (davek od dobička).

V primeru smrti so privarčevana sredstva zavarovanca v celoti predmet dedovanja. Dedičem se privarčevana sredstva umrlega izplačajo takoj.

Dodatno pokojninsko rentno zavarovanje iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je posebna oblika rente in je ne gre enačiti z rentami, ki veljajo za tipične zavarovalne produkte. Zanjo veljajo posebna pravila, izplačevati je ne more katera koli družba. Izplačuje se lahko na podlagi predhodnega varčevanja v drugem pokojninskem stebru (prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju). Izplačuje se do izteka življenja zavarovane osebe.

V odstotkih izraženo razmerje med denarnim donosom (npr. dividenda, obresti, povečanje vrednosti naložbe) in ceno naložbe ob nakupu.

Celoten donos, ki ga pokojninska družba – upravljavec ustvari v poslovnem letu, odvisen je od uspešnosti pokojninske družbe - upravljavca.

Metoda pri kateri se pri izračunu letne donosnosti obveznice upošteva tudi podatek, ali se obveznica trenutno prodaja z diskontom ali s premijo glede na nominalno vrednost.

Trenutek, ko postane neka obveznost izterljiva in se lahko zahteva njena izpolnitev, kot je npr. izplačilo obresti ob dospelosti posameznih kuponov (obveznice) oz. izplačilo glavnice na koncu odplačilnega obdobja.

Izvajalec pokojninskega načrta je ob prenehanju prostovoljnega dodatnega zavarovanja po tem pokojninskem načrtu upravičen do povračila izstopnih stroškov. Izstopni stroški se obračunajo v višini do največ 1 % od odkupne vrednosti ob prenehanju.

Zavarovanje, ki ga posameznik sklene izven podjetja, v katerem je zaposlen. Premijo plačuje zavarovanec sam iz svoje neto plače in mu v celoti znižuje osnovo za odmero dohodnine ob napovedi dohodnine konec leta. Ta oblika varčevanja je namenjena zlasti 25 ali več odstotnim lastnikom podjetij oz. nosilcem dejavnosti ter zaposlenim v podjetjih, kjer nimajo na voljo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Omogoča organiziran način dolgoročnega varčevanja za starost in je temeljna oblika varčevanja zaposlenih v podjetju za nadomestilo izpada državnih pokojnin.

Vsota vplačanih premij zavarovancev in pripisanih donosov. To premoženje upravlja pokojninska družba ali zavarovalnica.

Dokument, ki vsebuje natančno in pregledno sliko premoženjskega in finančnega stanja gospodarske družbe na koncu poslovnega leta ter sliko rezultatov poslovanja v preteklem poslovnem letu.

Zavarovanje v okviru I. pokojninskega stebra pomeni vplačevanje prispevkov od plače v skupno pokojninsko blagajno, iz katere se črpajo pokojnine za današnje upokojence. Ker je pokojninska blagajna zaradi spreminjanja demografskih struktur preobremenjena, nudi II. pokojninski steber večjo transparentnost, kjer zavarovanec varčuje na svojem osebnem varčevalnem računu.

Je obdobje, v katerem ni obveznosti plačevati premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ne da bi zavarovanec hkrati uveljavil pravico do dodatne starostne pokojnine ali pravico do izplačila oziroma prenosa odkupne vrednosti.

Je politika investiranja, ki v skladu z zakonodajo ureja upravljanje s premoženjem iz naslova vplačil zavarovancev na osnovi pokojninskih načrtov.

Odkupna vrednost zavarovanja dodatne starostne pokojnine ob izrednem prenehanju je enaka višini sredstev zbranih na zavarovančevem osebnem računu za dodatno starostno pokojnino, zmanjšani za obračunane izstopne stroške in akontacijo dohodnine v primeru izrednega prenehanja zavarovanja.

Uradni dokument, ki ga mora zavarovanec trajno hraniti in kjer so zapisani podatki o zavarovancu in upravičenci za primer smrti.

Renta je periodično plačilo. Za doživljenjske rente je značilno, da je izplačevanje rent odvisno od življenja zavarovane osebe. Namen sklenitve rentnega zavarovanja je zaščita pred dolgoživostjo, torej okoliščino, da bi zavarovana oseba živela dlje, kot trajajo njeni prihranki.
Dodatno pokojninsko rentno zavarovanje iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je posebna oblika rente in je ne gre enačiti z rentami, ki veljajo za tipične zavarovalne produkte. Zanjo veljajo posebna pravila, izplačevati je ne more katerakoli družba. Izplačuje se lahko na podlagi predhodnega varčevanja v drugem pokojninskem stebru (prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju). Izplačuje se do izteka življenja zavarovane osebe.

• doživljenjska mesečna dodatna starostna pokojnina; zavarovanec pokojninsko rento prejema doživljenjsko, ki se v primeru smrti zavarovanca ne deduje, torej riziko prevzema zavarovanec. 
• doživljenjska mesečna dodatna starostna pokojnina z zajamčenim 10-letnim obdobjem izplačevanja; zavarovanec pokojninsko rento prejema doživljenjsko, pri čemer je renta dedna do 10. leta prejemanja rente.
• doživljenjska pokojninska renta s pospešenim in hkratno zajamčenim 3-letnim obdobjem izplačevanja; prva 3 leta se renta izplačuje mesečno, po izteku tretjega leta se renta izplačuje enkrat letno, doživljenjsko. Renta je dedna do 3. leta izplačevanja.
• doživljenjska pokojninska renta s pospešenim in hkratno zajamčenim 5-letnim obdobjem izplačevanja; prvih 5 let se renta izplačuje mesečno, po izteku petega leta se renta izplačuje enkrat letno, doživljenjsko. Renta je dedna do 5. leta izplačevanja.
• doživljenjska pokojninska renta s pospešenim in hkratno zajamčenim 8-letnim obdobjem izplačevanja; prvih 8 let se renta izplačuje mesečno, po izteku osmega leta se renta izplačuje enkrat letno, doživljenjsko. Renta je dedna do 8. leta izplačevanja.

Da lahko posameznik zaprosi za pričetek izplačevanja izbrane pokojninske rente, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja mora biti vključen najmanj 10 let,
• posameznik mora biti redno upokojen (odločba o upokojitvi),
• starost posameznika najmanj 58 let.

Splošni pogoji, ki so sestavni del pogodbe oziroma police prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev (295. - 297. člen ZPIZ-1).

V kolikor se ob izpolnitvi pogojev za upokojitev zavarovanec Skupne odloči za pokojninsko rento, mora o svoji nameri čim prej v začetku meseca po izpolnitvi pogojev obvestiti Skupno pokojninsko družbo (brezplačni telefon 080 80 87 ali osebno na sedežu družbe) za pripravo Ponudbe za sklenitev izbrane rente. Prejeto Ponudbo za sklenitev je potrebno Skupni dostaviti do 18. v mesecu za prejem prve rente v naslednjem mesecu.

Znesek, ki se nakazuje na zavarovančev osebni varčevalni račun, znižan za vstopne stroške.

Je pogodba, s katero je izražena volja sindikata oz. predstavnika zaposlenih in podjetja za vključitev zaposlenih podjetja v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po kolektivni shemi pri določeni pokojninski družbi. Pogodba je sklenjena med sindikatom oz. predstavnikom zaposlenih in pokojninsko družbo.

Je pogodba, s katero je izražena volja za pristop podjetja in vključitev zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po kolektivni shemi pri določeni pokojninski družbi. Pogodba je sklenjena med podjetjem in pokojninsko družbo.

Zavarovanec pridobi pravico do dodatne starostne pokojninske rente, ko izpolni vse pogoje. Višina dodatne starostne pokojninske rente ali predčasne dodatne starostne pokojninske rente je odvisna od zavarovančeve odkupne vrednosti ob uveljavitvi pravic, starosti zavarovanca ob uveljavitvi pravic in spola zavarovanca. Zavarovanec ob uveljavitvi pravice do dodatne starostne pokojnine izbere eno od možnosti izplačevanja pokojninske rente, in sicer v obliki doživljenske rente (pogoj je redna upokojitev), doživljenske rente z garantirano dobo izplačila ali dviga v enkratnem znesku.

Pristopna izjava se predloži v pisni obliki. Pristopna izjava vsebuje bistvene elemente pogodbe in obvezuje izvajalca in zavarovanca k sklenitvi zavarovalne pogodbe takoj, oziroma ko jo izvajalcu posreduje delodajalec.

Rezervacije kritnega sklada lahko vsako leto ob zaključnem računu pokojninska družba oblikuje v višini razlike med dejanskim in zajamčenim donosom kritnega sklada. Skupni znesek rezervacije kritnega sklada, oblikovanih za kritje med zajamčenim in dejanskim donosom, ne sme presegati 10% vrednosti premoženja kritnega sklada.

Banka, ki v skladu z zakonodajo opravlja skrbništvo za vrednostne papirje, izvršuje obveznosti iz sklenjenih poslov z vrednostnimi papirji ter skrbi za pravilno vodenje stanja vrednostnih papirjev.

Izvajalec je upravičen do provizije za upravljanje s premoženjem kritnega sklada v višini največ 1,5 % od povprečne letne skupne čiste vrednosti sredstev sklada za obdobje varčevanja po tem pokojninskem načrtu.

Je razlika med vrednostjo premoženja kritnega sklada in višino zahtevanega kritja na obračunski dan.

Izvajalec pokojninskega načrta je upravičen do povračila vstopnih stroškov od vplačane premije. Ministrstvo za finance RS določa maksimalne stopnje stroškov v okviru pokojninskega zavarovanja. Najvišji vstopni stroški znašajo 5,5 % od vplačane premije.

Dodatna starostna pokojnina, ki jo bo zavarovancu v obliki mesečne pokojninske rente izplačevala zavarovalnica od uveljavitve pravice do dodatne starostne pokojnine do smrti zavarovanca in predčasna dodatna starostna pokojnina, ki se izplačuje dogovorjeno število let od pridobitve pravice do predčasne dodatne starostne pokojnine.

Je sestavljena iz pristopne izjave, zavarovalnih pogojev (pokojninski načrt) in police prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

So pogoji, ki zajemajo pravice in obveznosti pokojninske družbe in zavarovanca. Opredeljeni so v pokojninskem načrtu pokojninske družbe.

Minimalna stopnja donosa, ki ga mora izvajalec pokojninskega zavarovanja zavarovancem pripisati enkrat letno.