Domov \ Zanimivost

Zakaj prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje?


Namen prispevka je predstaviti sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga je uvedel Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanje ( v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1).

POKOJNINSKI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI

Ureditev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1 ne obsega več samo obveznega zavarovanja, temveč tudi dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakon uvaja t.i. tri stebrni sistem zagotavljanja materialne in socialne varnosti za starost, invalidnost in smrt, saj je poleg sprememb v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uzakonil tudi pravno podlago za nove oblike dodatnih pokojninskih zavarovanj z davčnimi olajšavami.

Če pomeni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti prvi steber sistema pokojninskega zavarovanja, pomenijo obvezno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje dopolnilne stebre obveznega zavarovanja.

Kombinacija dokladnega (t.i. pay as you go) sistema, to je obveznega zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti in naložbenega sistema, po katerem se mesečni prispevki za dodatno pokojninsko zavarovanje nalagajo na zavarovančev osebni račun, pomeni trdnejše temelje za socialno varnost prihodnjih generacij. Če je delovanje prvega stebra v glavnem odvisno od demografskih gibanj in razmerja med aktivno in pasivno populacijo, je drugi steber odvisen od uspešnosti ali neuspešnosti naložb ter kapitalskega trga. Večina držav, ki je v preteklosti reformirala svoje sisteme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je svoje sisteme zgradila na podlagi bolj ali manj optimalne kombinacije obeh sistemov, s katero so poskušali izbrati čimveč nujnih prednosti in izločiti slabosti.

DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

Dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z minimalnim zajamčenim donosom na vplačane čiste premije. Za odmero starostne pokojnine iz tega zavarovanja zato ni pomembna samo višina vplačanih premij, temveč tudi donos ustvarjen z nalaganjem sredstev, zbranih iz teh premij. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je uvedel dodatno, pokojninsko zavarovanje in je začel veljati 1. januarja 2000, obravnava oziroma ureja dve vrsti dodatnega zavarovanja in sicer obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je oblika dolgoročnega varčevanja na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih v pokojninskem načrtu, iz privarčevanih sredstev skupaj z donosi naložb, zagotovijo dodatne pokojnine ali druge v tem zakonu določene pravice.

Glavne značilnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po katerih se le to loči od ostalih pokojninskih zavarovanj so:

1.vanj se lahko vključijo samo zavarovanci oziroma uživalci pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
2.gre za obliko zavarovanja z obročnim vplačevanjem premije,
3.gre za obliko zavarovanja, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, z minimalnim zajamčenim izplačilom,
4. proti plačilu premije krije plačilo dodatne starostne pokojnine poleg pokojnine, do katere je zavarovanec oziroma uživalec pravic upravičen na podlagi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

 

Vprašanje dodatnega pokojninskega zavarovanja v javnem sektorju na strokovnem področju pa tudi sicer buri duhove že od same uvedbe prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja l. 2000.

Pokojninska reforma deluje postopoma v smeri zmanjševanja obsega in ravni pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Izpad nadomestitvene stopnje je mogoče nadomestiti le z vključitvijo v prostovoljna, zlasti kolektivna dodatna pokojninska zavarovanja ali z drugimi oblikami varčevanja za starost, ki pa niso davčno stimulirane. Dejstvo je, da je bil temeljni namen uvedbe prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj v tem, da bi se s pravicami iz prostovoljnega zavarovanja, zlasti s pravico do dodatne starostne pokojnine zagotovila ustreznejša materialna in socialna varnost za starost po uveljavitvi pravice do pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma ob predčasni zapustitvi trga dela.

Reforma obveznega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja učinkuje že nekaj let, kar je možno čisto konkretno opredeliti z nižjim odstotkom za odmero pokojnine, ki se znižuje zaradi tega, ker je vsako leto pokojninske oziroma zavarovalne dobe od 1.1.2000 vredno le 1,5% namesto prejšnjih 2%, kar v letošnjem letu pomeni, da je odmerni odstotek za 40 let (moški) oziroma 35 let (ženske) pokojninske dobe le 83%, namesto prejšnjih 85%. Po izteku prehodnega obdobja bo tako imenovano »polno pokojninsko dobo«, to je 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) pokojninske dobe, odmerni odstotek le 72,5%. Poleg tega pri moških že od uveljavitve ZPIZ-1 deluje instrument polne starosti, katere nedoseganje pomeni dodatno znižanje odmerjene starostne pokojnine. Pri tem je potrebno upoštevati še kronološko daljši način oblikovanja pokojninske osnove, ki lahko vpliva na njeno višino (letos se že upošteva osemnajst zaporednih let prejemanja plače po letu 1970). Vse to navedeno vpliva na splošno in posebno nadomestitveno stopnjo, tako da se le-ta iz leta v leto znižuje. Omeniti velja tudi postopno zaostrovanje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine za zavarovanke.

Ob vprašanju smotrnosti uvedbe dodatnega pokojninskega zavarovanja ne gre spregledati dejstva, da pokojninska reforma zaostruje pogoje za vse zaposlene.


Za povečavo kliknite na sliko

Uvedba kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za uslužbence pomeni zagotovitev njihovega ustreznejšega materialnega in socialnega položaja po upokojitvi, kar je poleg tega, da predstavlja tudi pomemben prispevek k uresničitvi pokojninske reforme, oziroma vzpostavitvi drugega pokojninskega stebra, temeljni razlog za samo uvedbo zavarovanja.

UČINKI REFORME

Povprečna plača: povprečna starostna pokojnina
- 1.2001 – 76,8%
- 1.2002 – 73,3%
- 1.2003 – 71,6%
- 1.2004 - 69,2%
- 1.2005 - 66,8%
Nadomestitvena stopnja za polno pokojninsko dobo
- 1.2000 – 85%
- 1.2003 – 83,5%
na koncu predhodnega obdobja 72.5%.