Dodatno pokojninsko zavarovanje

Dodatno pokojninsko zavarovanje je najbolj priljubljena oblika pokojninskega varčevanja v Sloveniji. Varčevanje podrobno ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), izvajajo pa ga lahko zgolj pokojninske družbe, zavarovalnice in banke, ki so pridobile ustrezna dovoljenja. Varčevanje je davčno spodbujeno, premije pa lahko na svoj osebni pokojninski račun vplačuje posameznik sam in/ali njegov delodajalec.

Razlogi za sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja

Namen ureditve sistema pokojninskega (in invalidskega) zavarovanja je zagotovitev ustrezne socialne in materialne varnosti upokojenim osebam. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji je v preteklosti (do leta 2000) temeljil skoraj izključno na »medgeneracijski pogodbi«, s katero delovno aktivni del populacije (in njihovi delodajalci) plačujejo prispevke, ki se kot pokojnine izplačajo upokojenemu delu populacije. Od tod tudi ime pretočni pokojninski sistem, ki ga poznamo kot t. i. 1. steber.

V preteklosti je 1. steber upokojencem zagotavljal ustrezen nivo socialne in materialne varnosti, vendar je bilo to mogoče le zaradi »ugodne« demografske slike; relativno veliko število delovno aktivnih prebivalcev je »vzdrževalo« razmeroma majhno število upokojencev. Do težav pokojninskega sistema je prišlo, ko se je začelo razmerje med številom zaposlenih in upokojenci zniževati. Leta 1990 je znašalo razmerje med zaposlenimi in upokojenci 2,3, v letu 1992 je razmerje upadlo na 1,6, v letu 2014 pa je znašalo zgolj še 1,37. Rezultat zmanjševanja razmerja med številom zaposlenih in upokojencev je vse večja pokojninska luknja; prispevki zaposlenih ne zadostujejo za izplačilo pokojnin. Pokojninska luknja, ki jo poravna država iz proračuna se je v zadnjih desetih letih povišala za 26 % in je znašala v letu 2014 že 1,6 milijarde evrov.


Vir: ZPIZ

»Pričakujemo lahko nadaljnje podaljševanje življenjske dobe, kar bo v kombinaciji z nezadostnim prilivom novih generacij na trg dela dodatno zmanjševalo pravice bodočih upokojencev. Z dodatnim pokojninskim zavarovanjem se lahko na davčno ugoden in varen način ustrezno pripravimo na upokojitev.«

Bodoči upokojenci si lahko ustrezne pokojnine zagotovijo z varčevanjem, in sicer je smiselno izkoristiti davčne spodbude, ki jih za namensko pokojninsko varčevanje v okviru varnega in stroškovno ugodnega sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja zagotavlja država. Odkar je od leta 2001 mogoče varčevati v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja, je to postala najbolj priljubljena oblika pokojninskega varčevanja, saj je vanj vključenih približno 500.000 oz. skoraj 60 % vseh zaposlenih v Sloveniji.

informativnim izračunom dodatne pokojnine preverite, kakšen znesek dodatne pokojnine lahko pričakujete z varčevanjem v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Dodatno pokojninsko zavarovanje je optimalna rešitev za zagotovitev ustrezne pokojnine in dostojen življenjski standard v času po upokojitvi.

Prednosti varčevanja v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja

Ključne prednosti varčevanja v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja pred ostalimi oblikami varčevanja so:
  • davčne spodbude (za delodajalce in/ali delojemalce),
  • varnost in transparentnost (zakonodaja zagotavlja visok nivo varnosti z ustreznimi predpisi in nadzorom, ki ga izvaja posredno in neposredno),
  • nizki stroški (nizke stroške predpisuje zakonodaja),
  • zajamčen donos,
  • različne naložbene politike z možnostjo izbora zajamčenega donosa. Več o naložbeni politki in možnosti izbora le-te, se nahaja tukaj.
Varčevanje v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanje je zasnovano tako, da se vplačana sredstva članov zbirajo na njihovih osebnih računih. Ob izpolnitvi upokojitvenih pogojev se sredstva članom pričnejo izplačevati v izbrani obliki pokojninske rente (dodatne pokojnine). Sredstva na osebnem pokojninskem računu člana so v primeru smrti pred upokojitvijo in za določene vrste pokojninskih rent tudi po upokojitvi predmet dedovanja. Član lahko varčevanje brez kakršnihkoli stroškov kadarkoli prekine in z njim spet kadarkoli nadaljuje.

Zaradi davčnih spodbud, varnosti in nizkih stroškov je dodatno pokojninsko zavarovanje najprimernejša in najugodnejša oblika pokojninskega varčevanja.

Z informativnim izračunom dodatnega pokojninskega zavarovanja za delodajalce lahko preverite, kakšna je razlika med nagrajevanjem zaposlenih s povišanjem plače in plačilom premije dodatnega pokojninskega zavarovanja.

S pomočjo informativnega izračuna stroška premije za zavarovanca hitro in preprosto preverite, kakšen je dejanski strošek za zavarovanca dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Vrste dodatnega pokojninskega zavarovanja

Dodatno pokojninsko zavarovanje je namenjeno vsem, ki plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji.

Ločimo dve vrsti dodatnega pokojninskega zavarovanja, in sicer:
  • individualno (član se vključi sam),
  • kolektivno zavarovanje (član se vključi prek delodajalca).
Vsak član je lahko istočasno vključen v en pokojninski načrt individualnega zavarovanja in en pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja. Maksimalni skupni letni znesek premije za uveljavljanje davčne olajšave delodajalca in zaposlenega je omejen, in sicer znaša 5,844 % letne bruto plače posameznika (24 % vplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) vendar ne več kot 2.819,09 EUR v letu 2017 (znesek se letno spreminja).

KOLEKTIVNO ZAVAROVANJE

Sklenitelj kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je delodajalec, ki s sklenitvijo zavarovanja svojim zaposlenim omogoči, da si na ugoden in varen način zagotovijo ustrezno pokojnino. Premijo lahko za svoje zaposlene financira zgolj delodajalec ali pa jih financira skupaj z zaposlenim.
Varnost, nizki stroški, davčne spodbude in skrb za svoje zaposlene so ključni razlogi, da delodajalci pristopajo k tej obliki zavarovanja. Med delodajalci, ki so sklenili kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Skupni pokojninski družbi, so mnoga velika, srednje velika in mala podjetja iz različnih dejavnosti in z različnim poreklom kapitala, vsem pa je skupna visoka stopnja družbene odgovornosti, ki so jo s sklenitvijo dodatnega pokojninskega zavarovanja izkazala v skrbi do svojih zaposlenih. Med večjimi in bolj prepoznavnimi družbami, ki so z nami sklenile zavarovanje, najdemo družbe iz skupin Telekom, Gorenje, Slovenske Železnice, Kolektor, Domel, Letrika, NLB, Revoz, IBM, Danfoss Trata …

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je najbolj priljubljena oblika pokojninskega varčevanja v Sloveniji, vanj je vključenih približno 60 % vseh zaposlenih.

Davčne spodbude pri kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju

Delodajalcu se premije, ki jih plačuje v korist zaposlenih, priznajo kot davčna olajšava pri davku od dobička pravnih oseb in pri davku od dohodkov iz dejavnosti. Ker premija ni obremenjena z davki in prispevki, prejme zaposleni na svoj račun celotno premijo, ki mu jo je namenil delodajalec. Strošek premije je tako za delodajalca bistveno nižji, kot bi bil, če bi povišal neto plačo za znesek višine premije. Prav tako pa je strošek premije za zavarovanca bistveno nižji od zneska premije, ki ga član prejme na svoj osebni pokojninski račun. Preverite z informativnim izračunom stroška premije za člana.

Z informativnim izračunom dodatnega pokojninskega zavarovanja za delodajalce primerjajte učinek za zaposlenega, če mu delodajalec nameni dodatno nagrado v obliki povišanja plače ali kot vplačilo premije dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Davčne spodbude pri kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju

Vir: Lasten izračun

Z informativnim izračunom dodatne pokojnine preverite, kakšen znesek dodatne pokojnine lahko pričakujete na podlagi varčevanja v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Želite več informacij o kolektivnem dodanem pokojninskem zavarovanju? Kontaktirajte nas!

Brošura dodatnega pokojninskega zavarovanja Skupne [Acrobat pdf]

INDIVIDUALNO ZAVAROVANJE

Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje je namenjeno zaposlenim, ki želijo sami na najbolj ugoden način poskrbeti za svojo pokojnino. Sklenitev individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja svetujemo vsem, ki jim delodajalec ne omogoča varčevanja v okviru kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kot tudi tistim, ki so že vključeni v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje in želijo še sami z dodatnimi vplačili na davčno ugoden način poskrbeti za svojo pokojnino. Izplačilo privarčevanih sredstev je mogoče kadarkoli (tudi pred upokojitvijo), prav tako pa se lahko posameznik kadarkoli odloči za spremembo višine premije in začasno ali trajno prenehanje plačevanja premij.

Davčna olajšava

Posameznik uveljavlja znesek vplačane premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja kot davčno olajšavo pri dohodninski napovedi in posledično prejme »pri dohodnini« povrnjen znesek v višini do 50 % vplačane premije (odvisno od dohodninskega razreda). Dejanska cena premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je torej bistveno nižja od zneska vplačane premije. Preverite z informativnim izračunom stroška premije za člana.
Davčna olajšava
Sklenitev individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja


Učinek davčne olajšave in kako vplačilo premije dodatnega pokojninskega zavarovanja vpliva na povračilo dohodnine oz. nižje doplačilo dohodnine, preverite s pomočjo informativnega izračuna davčne olajšave.

Z informativnim izračunom dodatne pokojnine preverite, kakšen znesek dodatne pokojnine lahko pričakujete na podlagi varčevanja v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Želite več informacij o individualnem dodanem pokojninskem zavarovanju? Kontaktirajte nas!

Brošura dodatnega pokojninskega zavarovanja Skupne [Acrobat pdf]

Varnost v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja

Varnost sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja je zagotovljena z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki natančno in nedvoumno ureja pravila na področju dejavnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja in nadzorom nad poslovanjem izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja, za kar so pristojni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Agencija za zavarovalni nadzor in Agencija za trg vrednostnih papirjev. Poleg tega naše delo nadzirajo in preverjajo še zunanji in notranji revizor ter skrbniška banka.

Dejavnost dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko izvajajo le družbe, ki so s strani navedenih pristojnih inštitucij pridobile vsa ustrezna dovoljenja, in sicer zavarovalnice, pokojninske družbe ali banke.

Z vidika varnosti je za člana najpomembnejša stroga ločitev sredstev članov od sredstev družbe, ki upravlja z njihovimi pokojninskimi prihranki.

Pokojninska zakonodaja

Veljavna pokojninska zakonodaja je začela veljati 1. januarja 2013 (ZPIZ-2), področje ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Področje delovanja pokojninskih družb in zavarovalnic pokrivajo tudi:
Pokojninska reforma iz leta 2013, katere pomemben cilj je bil tudi povečanje priljubljenosti dodatnega pokojninskega zavarovanja, je v 2. pokojninski steber vnesla nekaj pomembnih novosti:
  • možnost izbire bolj tveganih naložbenih politik – sklad življenjskega cikla,
  • črtanje zahteve po 51-odstotni vključenosti zaposlenih za pridobitev davčnih olajšav za delodajalce,
  • omogočanje vključitve v kolektivno zavarovanje za lastnike in samozaposlene in
  • črtanje starostnega pogoja za dodatno pokojnino.

Vplačevanje premij

Maksimalna višina premije, za katero posameznik (ali delodajalec) uveljavlja davčno olajšavo, je določena z zakonom in znaša 24 % prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (5,844 % vaše bruto plače), vendar ne več kot 234,90 EUR na mesec oziroma 2.819,09 EUR na leto (velja za leto 2017). Tudi minimalna mesečna premija je določena z zakonodajo, in sicer znaša 240 EUR letno. Višina premije se lahko mesečno spreminja in se letno valorizira v skladu s pokojninskim načrtom.
Premija se praviloma plačuje od sklenitve zavarovanja do uveljavitve pravice do starostne pokojnine na transakcijski račun: SI56 0291 3025 8530 462 (NLB).



Ne glede na dogovorjeno višino premije in dinamiko plačevanja je mogoče kadarkoli vplačati dodatno premijo v obliki enkratnega vplačila. Višino premije v obliki enkratnega vplačila določi član sam.

»Drugi steber? Vsekakor dobrodošel dodatek k pokojnini! Sem iz prve generacije, katera se je upokojila po desetih letih varčevanja v drugem stebru. Danes ugotavljam iz debat med kolegi upokojenci obžalovanje, da so takrat dvignili vložek v drugi steber. Kupček je splahnel, nam vztrajnim pa letno doda dva penzijona.«
Ivan Dvorščak,
upokojenec
»Veseli me, da danes že jaz uživam oz. prejemam sadove prizadevanj, v katere sem bila tudi sama vključena. Takratni sindikalisti smo razumeli spremembe, ki so prihajale v našo državo. Zato smo se z delodajalcem med prvimi dogovorili o načinu vplačevanja v dodatni pokojninski steber. Namembnost teh sredstev me osebno dopolnjuje in mislim da bi se tega morali zavedati vsi, predvsem pa mlajši.«
Andreja Kejžar,
Upokojena sindikalistka
»V podjetju Radenska d.d. Radenci smo že od leta 2001 vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje. Ponosni smo, da naš delodajalec izkazuje skrb za zaposlene tudi po upokojitvi. Hkrati zaposleni s svojim deležem premije dokazujemo zrelost in odgovornost, saj si tako gradimo socialno varnost na zlata leta.«
Franko Lipičar,
predsednik sveta delavcev Radenska d.d.
»V Domelu smo družbeno odgovorni in je skrb za zaposlene ena od naših vrednot. Zavedamo se, da predstavlja varčevanje v II. pokojninskem stebru pomemben dodaten vir sredstev za tretje življenjsko obdobje naših zaposlenih. Zaposlenim plačujemo dodatno pokojninsko zavarovanje že 12 leto.«
dr. Jožica Rejec,
predsednica uprave Domel Holding, d.d
»Družbena odgovornost Nove Ljubljanske banke se kaže tako v odnosu do zaposlenih, strank in lastnikov kot tudi do širše skupnosti. Vsem zaposlenim pod enakimi pogoji zagotavljamo socialno varnost po upokojitvi. Z vplačevanjem premije v sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja skrbimo za dodaten dohodek, ki ga bodo zaposleni prejemali po upokojitvi.«
mag. Vesna Vodopivec,
direktorica sektorja za upravljanje s kadri in razvojem organizacije NLB, Nova Ljubljanska banka d.d.
»V IBM Slovenija smo, tako kot IBM globalno, zavezani visokim etičnim merilom. Skrb za zaposlene postavljamo na prvo mesto, zato jim pomagamo pri dodatnem varčevanju že v času aktivne dobe. Od leta 2006 dalje tako prispevamo k vplačilu njihovih premij za dodatno pokojninsko zavarovanje pri podjetju Skupna d.d. S tem jim pomagamo zagotoviti finančno varnost tudi za obdobje po upokojitvi.«
Nevenka Oštarjaš,
direktorica kadrovske službe, IBM Slovenija d.o.o.

Naši člani o Skupni

Vaše mnenje cenimo in nam veliko pomeni. Če želite svojo izkušnjo o naših storitvah deliti z drugimi, vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj, v Skupni pa se bomo še naprej trudili upoštevati vaše želje in priporočila.